Standardna programska oprema je pogosto dober začetek. Na začetku prihrani čas in za pogoste procese ponuja uporaben okvir. Kritično postane tam, kjer posebni primeri, integracije, odobritve ali naraščajoče odgovornosti določajo vsakdan in sistem deluje le še z obvoznimi rešitvami.
Rešitve programske opreme po meri se izplačajo takrat, ko podjetja stalno gradijo pomožne konstrukcije: ročni izvozi, pomožne tabele, dvojno vzdrževanje podatkov, pomožni seznami ali posebni procesi zunaj sistema. Prav tam nastajajo napake, trenja in skriti obratovalni stroški.
Dober razvoj po meri zato ni treba izumljati vsega znova. Moral bi zajeti procese, ki so dejansko ekonomsko vzdržni, in hkrati urediti podatkovni model, vloge in operativno logiko tako, da rešitev po prvi dostavi ne razpade. Prava vrednost ni v posamezni posebni zahtevi, temveč v arhitekturi, ki resnično razbremeni vsakdan poslovanja.